Zgodovinski prikaz nastanka in razvoja Ribiške družine Slovenska Bistrica

Bodite prvi komentator! družina

Kar hitro po letu 1945 se je v Mariboru ustanovila Ribiška zadruga za območje takratnega okraja Maribor. Ta zadruga je imela v upravljanju vse vode Mariborske regije. Tudi v Slov.Bistrici so se združili bivši ribiči iz stare Jugoslavije in se priključli članstvu ribiške zadruge Maribor. Ribiška zadruga Maribor se je kmalu nato preimenovala v Ribiško društvo Maribor.

Takratni člani ribiškega društva Maribor in Slov. Bistrice so bili - naj jih nekaj naštejemo :

Maks Pelko, Franc Šabeder, Franc Grandošek, Ignac Jemenšek, Janko Kenda, Ivan Jilg, Anton Arzenšek, Jernej Čelofiga, Anton Pristovnik, Stanko Tarkuš, Anton Viči, Alojz Tuttner, Franc Bračič,. Maks Trdin, Štefan Unuk, Franc Fras in Ivan Vokač. Poleg teh članov jih je bilo še nekaj, katerih imena pa so se žal pozabila. Vsi ti člani so se trudili, da bi tudi v Slov. Bistrici ustanovili svoje ribiško društvo. Svoje članske obveznosti so morali urejati v Mariboru, kjer je bil sedež ribiškega društva. Tri članska delegacija, ki so jo sestavljali Janko Kenda, Ivan Jilg in Anton Arzenšek je leta 1950 uspela, da se je v Slov.Bistrici ustanovil pododbor ribiškega društva Maribor. Prvi predsednik pododbora je bil g. Jernej čelofiga, tajnik g. Anton Arzenšek, blagajnik g. Ivan Jilg, gospodar pa g. Ignac Jemešek. V pododboru so bili še g.Maks Pelko, g. Franc Šabeder in g. Janko Kenda. Pododbor ni imel svojih prostorov zato so se sestajali v prostorih Trgovskega podjetja "Planika" Slovenska Bistrica, saj je bil direktor tega podjetja g. Čelofiga. Sestajali so se tudi pri obrtniku g. Jilgu, v pisarni Cestnega podjetja, kjer je bil uradnik g.Jemešek ali pa tudi v stanovanju g. Arzenška. Te rojstne težave so premagovali nekaj let - za vsak dopis so morali v Maribor po žig - imeli niso niti pisalnega stroja in vsak zapisnik svojih sej so morali pošiljati v Maribor. Pri svojem delu so morali upoštevati vse direktive iz ribiškega društva iz Maribora. V letu 1956 so v gostilni KOS ustanovili svojo lastno ribiško družino, ki se je imenovala ribiška družina "Bistrica" Slov.Bistrica. Vodstvo družine je bilo isto kot je prej vodilo pododbor ribiškega društva Maribor. Nekaj časa je bil strarešina - kot so takrat imenovali predsednika RD tudi g. Vičič, dalje obdobje pa g. Jemenšek.

S prostovoljnim delom in s pomočjo ZRD Maribor so si na dvorišču g. Arzenška v Slov.Bistrici uredili zasilno pisarno. Nabavili so si stra pisalni stroj in z nabiralnimi akcijami opremili pisarno z najnujnejšo opremo. Poizkušali so organizirati prva tekmovanja in to na potoku Ložnica v Mostečnem, na reki Dravinji in na ribnikih v Poljčanah. Takratna RD je združevala ribiče iz Slov.Bistrice, Slov.Konjic, iz Poljčan, iz Polskav, Zg.Bistrice, Oplotnice in Makol. Poleg odraslih članov so imeli tudi mladinsko sekcijo, ki je štela okoli 20 mladincev. Tudi zanje so organizirali razna tekmovanja. Vodstvo družine si je počasi uredilo vso potrebno dokumentacijo in akte o delovanju družine ter v letu 1958 vložilo zahtevo po registraciji ribiške družine. Uprava za notranje zadeve Maribor je 23. Februarja 1959 vpisala v register društev Ribiško družino Slov. Bistrica in ta datum štejemo danes - za uradni rojstni dan Ribiške družine Slovenska Bistrica. Te podatke je opisal po spominu g. Anton Arzenšek - ustanovni član organiziranega sladkovodnega ribištva v Slov.Bistrici. Poznejši razvoj naše RD je bil mnogo hitrejši in leta 1975 je naša RD proslavljala 25 letnico organizira
 
Predsedniki
Predsedniki Ribiške družine Slovenska Bistrica Dosedanji predsedniki Ribiške družine Slovenska Bistrica so bili:

1. Čelofiga Jernej: g. Čelofiga je bil najprej predsednik pododbora ribiške zadruge Maribor za območje Slovenska Bistrica. Nato je bil izvoljen za prvega predsednika Ribiške družine Slovenska Bistrica.

2. Višič Anton: je bil drugi predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica.

3. Jemenšek Ignac: je bil tretji predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica.

4. Sušec Edvard: je bil četrti predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica in to od leta 1964 do 1981.

5. Stevo Eberl: je bil peti predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica in to od leta 1981 do 1984.

6. Ferk Ivan: je predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica od leta 1984 do 2003.

6. Robert Skrbinek: od 2003 do 2016.

7. Franc Valand: od 2016 naprej.

Predsedniki Višič Anton, Jemenšek Ignac in Stevo Eberl , Čelofiga Jernej, Sušec Edvard so preminuli. Ivan Ferk, Skrbinek Robert in Franc Valand pa še aktivno delujejo v naši RD.

Razmišljanja

Rojstni dan 23. februar, rojstni dan Ribiške družine Slovenska Bistrica

V preteklih letih smo se večkrat pogovarjali o tem, kdaj je sploh nastala naša Ribiška družina in kateri je tisti datum za katerega lahko rečemo, da ima naša Ribiška družina rojstni dan. Dilemo smo lahko razrešili samo na en način in to tako, da smo pridobili iz arhivov dokumente o registraciji. Organizirano ribištvo podobne oblike, kod ga poznamo danes, se je pričelo po drugi svetovni vojni, ribolovni okoliš pa so bil definirani že za časa Marije Terezije. Ribiči, ki so bili zainteresirani za ribolov so se po drugi svetovni vojni združevali v Ribarske zadruge.

Tako so se ribiči iz področja, ki ga danes pokriva RD Slovenska Bistrica združevali v Ribarski zadrugi Maribor. V petdesetih letih je prišlo do transformiranja Ribarskih zadrug v Ribiške družine, katere pa še niso imele pravno formalno urejenega statusa in tudi še niso bile registrirane. To je bil tudi glavni vzrok in dilema določitve pravega datuma ustanovitve Ribiških družin na območju Slovenije. 14. decembra 1958 je v gostilni "Pod bregom" potekal 3. občni zbor Ribiške družine Bistrica. V dnevnem redu je bila tudi 9. točka z naslovom "Čitanje pravil, diskusija in sprejem pravil". Pravila, danes jih imenujemo statut, so vsebovala 33 členov in so urejala bodoče delovanje in organiziranost RD. Ta dogodek lahko razumemo kot prvi ključni korak, za uradno ustanovitev in registracijo Ribiške družine. 30. januarja 1959 je bila vložena prošnja za registracijo Ribiške družine Bistrica za pravno osebo na Okrajni ljudski odbor Maribor pri tajništvu za notranje zadeve Maribor, ki sta jo podpisala tedanji tajnik RD Arzenšek Anton in starešina RD Čelofiga Jernej. V prilogi je bil tudi oddan zapisnik zadnjega občnega zbora. Ker vloga ni bila popolna je bilo potrebno še priložiti seznam članov, ki so predlagali ustanovitev RD, pravila, potrdilo o volilni pravici in program družine. 12. februarja 1959 se je pod ustanovitelje podpisalo deset članov RD, in sicer: 1) Čelofiga Jernej, starešina 2) Jilg Ivan, blagajnik 3) Arzenšek Anton, tajnik 4) Pristovnik Anton, namestnik starešine 5) Jemenšek Ignac, gospodar 6) Pelko Maks, član upravnega odbora 7) Moškotevc Rudi, član disciplinskega sodišča 8) Bratina Ivan, član nadzornega odbora 9) Cof Anton, član disciplinskega sodišča 10) Pirnat Andrej, član nadzornega odbora 23. februarja 1959 je Okrajni ljudski odbor Maribor, tajništvo za notranje zadeve, izdal pod številko 03/3-DRU-754/1959 "Odločbo o odobritvi ustanovitve in dela Ribiške družine Slov. Bistrica". Registracija je potekla po tedanjem Zakonu o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih (Uradni list FLRJ, št. 51/46). Poleg omenjenih datumov je bil pomemben še 29. april 1959, ko je bila izdana na podlagi 6. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRJ, št. 22-128/58) Odredba o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev (Uradni list LRJ, št. 17-4.VI/1959), ki jo je izdal Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije na predlog Ribiške zveze Slovenije. Dodeljen nam je bil v okviru zgornjedravskega ribiškega rajona slovenjebistriški ribiški okoliš.

 

Nazadnje urejano na1, 18.05.2016 08:17
(0 glasov)
Prebrano 7361 krat

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.